Za 1^oC nižja temperatura v prostoru pomeni 5-6% prihranka pri energiji!

Kaj je termostatski ventil in zakaj se uporablja?

Z navadnimi ventili je reguliranje temperature na radiatorjih zelo otežkočeno. Ko ventil zapremo, je radiator hladen, ko ga samo malo odpremo, je že vroč – vmesna stopnja ponavadi ni mogoča. Zato ljudje regulirajo temperaturo z odpiranjem oken.

Da bi se temu izognili, uporabljamo termostatske ventile. Od navadnih se ločijo po tem, da imajo po obodu glave številke, ki označujejo koliko je ventil odprt. V tej glavi je polnilo, ki se razteza in krči skladno s temperaturo prostora. Na ta način uravnava dotok vode v radiator in s tem temperaturo prostora. Več...

Ali s termostatskimi ventili dosegamo večje prihranke?

Da. Sami delilniki le merijo porabo toplote na radiatorju in tako vplivajo na varčnejše obnašanje ljudi. S tem se ponavadi dosežejo 10-15% prihranki na nivoju stavbe.

Če vgradimo še termostatske ventile, se prihranki dodatno dvignejo za 15-20%.

Tako skupaj delilniki in termostatski ventili dajejo najboljše rezultate za naugodnejšo ceno – skupni prihranki so normalno 20-30%. Primeri iz prakse...

Kako delujejo termostatski ventili?

Bistvo termostatskega ventila je vrtljiva glava, v kateri je kapsula, napolnjena s tekočino ali plinom. Le-ta se razteza skladno s temperaturo prostora in tako uravnava dotok vode v radiator – pripira ali odpira. Tako termostatski ventili regulirajo temperaturo v prostoru tudi, ko nas ni doma.

Primer: v sobi imamo odprt termostatski ventil na neko vrednost, ki nam ugaja – recimo 22^oC. Čez dan, ko smo v službi, v prostor posije sonce in ga v normalnih razmerah ogreje na 25^oC. Termostatski ventil zazna ta dvig temperature in avtomatsko pripre dotok vode v radiator. Radiator se zato ohladi, temperatura v sobi se zniža. Ko pade pod 22^oC, se ventil zopet odpre... Na ta način se prihrani veliko toplote. Zato je najboljša kombinacija za prihranke vgradnja delilnikov skupaj s termostatskimi ventili.

Kako ventili vplivajo na udobje v prostoru?

S samodejnim uravnavanjem temperature se poveča tudi udobje v prostoru: previsoke temperature imajo namreč za posledico suh zrak, vroči radiatorji pa pospešijo kroženje zraka in s tem prahu. Vroč zrak je suh in suši kožo, prah pa lega na sluznice, sili na kašelj ipd.

Na kaj je potrebno paziti pri izbiri ventilov?

Ventili Brunata so narejeni tako, da so kar najbolj primerni za večstanovanjske objekte. Imajo naslednje lastnosti:

(1) Prednastavitev pretoka

Zelo pomembno je, da imajo ventili možnost PREDNASTAVITVE pretoka zaradi hidravličnega uravnoteženja sistema. Pri ventilih Brunata je prednastavitev že vklučena v ceno: Brunata avtomatsko izvede prednastavitev na potrebnih mestih. Od vseh lastnosti je prednastavitev najpomembnejša.

(2) Tekočinsko polnjena glava

Glava termostatskega ventila Brunata je polnjena s tekočino, ki ni stisljiva. To zagotavlja visoke tlake zapiranja, ki se pojavljajo v blokih in stolpnicah. Druga možnost so plinsko polnjene glave, ki imajho hitrejši odzivni čas, vendar zaradi stisljivosti tudi nižje tlake zapiranja. Zato Brunata uporablja izključno tekočinsko polnjene termostatske glave.

(3) Velike odprtine ventila

Ventili Brunata so izdelani tako, da imajo veliko odprtino za pretok vode, kar močno zmanjša možnosti za pojav šumenja, ki ga pri temrostatskih ventilih Brunata zelo redko zasledimo.

Kombinacija omenjenih lastnosti je zelo primerna za večstanovanjske objekte, kar dokazujejo odlični rezultati in več tisoč zadovoljnih strank po Sloveniji.

Kaj je hidravlično uravnoteženje (balans) sistema?

Vzemimo za primer stolpnico. V kleti je črpalka, ki pošilja vodo po ceveh centralne kurjave. Voda raje kroži po radiatorjih, ki so bližje črpalki (v spodnjih nadstropjih), medtem ko zaradi večjih uporov nerada zahaja v oddaljene radiatorje v zgornjih nadstropjih. Tako vode v zgornja nadstropjaj pride manj in še nekoliko ohlajena je. Posledica so neenakomerno ogreta stanovanja v objektu. Za odpravo tega problema je potrebno objekt nujno hidravlično uravnotežiti oz zbalansirati.

Kako naredimo hidravlični balans?

Hidravlični balans je sestavljen iz vrste ukrepov, ki pripomorejo k temu, da se voda čimbolj enakomerno porazdeli po radiatorjih v objektu. Ti ukrepi so:

(1) Montaža delilnikov toplote

Delilniki toplote samo merijo porabo na vsakem radiatorju. Na ta način je doseženo pravičnejše plačevanje v skladu z dejanko porabo, ki stanovalce zelo dobro motivira, da zapirajo okna, pripirajo radiatorje in nižajo temperaturo v prostoru. Tako se voda v spodnjih nadstropjih ne ohlaja toliko in zato bolj topla (z višjo temperaturo) prihaja v zgornja nadstropja. Tako že s samim obnašanjem stanovalci nehote delno prispevajo k hidravličnemu uravnoteženju.

(2) Termostatski ventili s prednastavitvijo

Ventili omogočajo regulacijo temperature v prostoru in tako še povečajo prihranke. Vgrajeni termostatski ventili Brunata imajo možnost prednastavitve pretoka. To pomeni, da jih v spodnjih nadstropjih ob montaži pripremo (omejimo pretok) in tako prisilimo vodo, da se dvigne v zgornja nadstropja. Na ta način pride večja količina vode v oddaljene radiatorje in objekt je bolj enakomerno ogret. Prednastavitev ventilov Brunata je vključena v ceno montaže, prihranek denarja za stanovalce pa še večji.

Oba zgoraj opisana ukrepa ponavadi zadoščata za enakomernejšo porazdelitev toplote po vseh stanovanjih in dodatni ukrepi niso potrebni. Tako je prihranjen velik del denarja za projekte in ostalo opremo, denar pa stanovalci vložijo v zamenjvo stare črpalke v kleti z novo, frekvenčno črpalko, ki spreminja moč delovanja v odvisnosti od tlačnih razmer v sistemu – ko so ventili pozimi bolj odprti, dela močneje, ko so spomladi priprti, dela počasneje. Na ta način se prihrani veliko elektrike za pogon črpalke (do 40%) in močno zmanjša možnost pojava šumenja v ceveh.

(3) Ostali ukrepi uravnoteženja

Če omenjeni ukrepi (1) in (2) še niso dovolj in so določeni deli objekta še vedno slabo ogreti, je potrebno vložiti dodaten denar in izvesti nadgradnjo uravnoteženja: projekt, balansirni ventili na dvižnih vodih... To se najbolje vidi po prvi sezoni, ko sta ukrepa (1) in (2) že izvedena. Predpogoj za to je, da imate vgrajene ventile s prednastavitvijo.

Kakšen je vrstni red ukrepov uravnoteženja?

Izkušnje v praksi kažejo, da je najbolj smiseln vrstni red ukrepov sledeč:

Prvo sezono:

- vgradnja delilnikov toplote

- vgradnja termostatskih ventilov s prednastavitvijo pretoka

Po vgradnji delilnikov in termostatskih ventilov začnejo stanovalci zapirati okna, regulirati temperaturo in se obnašati bolj varčno. Na ta način se voda, ki potuje proti vrhu objekta, manj ohladi v vmesnih stanovanjih. Tako v zgornja nadstropja avtomatično prihaja voda višje temperature in pritiska, tudi zgornja stanovanja se dovolj ogrejejo in ponavadi nadaljni ukrepi hidravličnega uravnoteženja niso potrebni. Številni objekti, opremljeni z delilniki in termostatskimi ventili Brunata, to dokazujejo.

Drugo sezono:

Po prvi sezoni se najbolje v praksi vidi, če nekateri deli objekta še vedno niso dovolj ogreti oziroma če prihaja do šumenja v ceveh. V tem primeru je potrebno urediti še:

- zamenjava navadne črpalke s frekvenčno

- projekt in balansirni ventili na dvižnih vodih

Na ta način se tudi investicija porazdeli na daljše časovno obdobje in stanovalci se za ukrep lažje odločijo.